Kip sv. Sebastijana najdemo v naši cerkvi na desnem stranskem oltarju, čisto na levi strani spodaj. Upodobljen je tudi na sliki v desni stanski kapeli. Umetniki upodabljajo sv. Sebastijana kot rimskega vojaka privezanega na drevo ali na steber s puščicami v telesu. Je priprošnjik zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni, ki zadenejo človeka kakor izstreljene puščice. Je zavetnik umirajočih, proti kugi, trgovcev z železom, lončarjev, kositrarjev, vrtnarjev, strojarjev, vojakov, vojnih invalidov, lovcev, livarjev, kamnosekov, vodnjakov, proti živinskim boleznim. God sv. Sebastijana, rimskega mučenca obhajamo 20. januarja.
Sebastijan izhaja iz latinskega imena Sebastianus, ki izpeljano iz grškega imena Sebastós pomeni »častljiv, vzvišen, svetniški, cesarski«. Grško ime Sebastó je pravzaprav prevod latinskega imena Avgustus (slovensko Avgust), ki si ga je prvi nadel rimski cesar, Julij Cezar (Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus). Različice imena so Boštjan, Sebastian, Sebastjan, Sebastijan, Sebo, Sabjan, Sebjan, so pa tudi ženske oblike imena in sicer Boštijana, Boštjana, Sebastjana, Sebastina, Sebastijana, Saba.
Po zapisih sv. Ambroža se je sv. Sebastijan rodil v Milanu, mučeništvo pa je dosegel v Rimu, kjer bi naj ob Apijski cesti bil njegov grob nad katerim stoji cerkev. Na podlagi izkopavanj domnevajo, da je bil mučen po letu 250. Življenje sv. Sebastijana nam je znano le iz legende, ki je bila zapisana po letu 400. Sebastijan je bil stotnik cesarske telesne straže v Rimu v času, ko je vladal cesar Maksimiljan. Ko se je začelo preganjanje kristjanov, je obiskoval ječe, v katere je kot častnik dvorne straže imel prost dohod, in v njih tolažil svoje brate po veri in jih osrčeval za poslednji boj. Prijatelji so ga svarili, naj bo previden, a jim je odvrnil: »Ali se sme vojak bati nevarnosti? Če zastavlja svoje življenje za cesarja, zakaj bi ga ne zastavljal tem bolj za Boga?« Ko je Maksimiljan izvedel, da je Sebastijan kristjan, ga je izročil spretnim afriškim strelcem, da bi ga s puščicami počasi umorili; ga ne zadeli v glavo ali srce, saj je hotel, da umre počasne smrti. Čeprav je bil s puščicami ves posut, je bil samo navidezno mrtev in je potem ob skrbni negi svetniške vdove Irene popolnoma okreval. Sebastijan se je nato vrnil pred cesarja, mu očital krivično trpinčenje kristjanov in cesar ga je dal pobiti s koli.
Zanimivost – slovenski pregovor »Sv. Fabijan in sv. Boštjan, sok v drevju pognan.« s čimer njun godovni dan (oba obhajamo 20. januarja) oznanja ljudem konec zime.
Sv. Sebastijan, nate se obračamo s svojo ponižno prošnjo, da v naših stiskah in potrebah ne nehamo moliti za tiste, ki bodo, dokler bodo živi, vneto in nenehno delali Bogu v čast. Obvaruj nas kužnih in nenadnih nalezljivih bolezni. Amen.