Župnija Ljubljana Polje, nekdaj župnija Device Marije v Polju, je bila ustanovljena davnega leta 1783.
Razsvetljena absolutista Marija Terezija (1717-1780) in njen sin Jožef II. (1741-1790) sta s številnimi reformami skušala urediti državo. Reforma ni prizanesla tudi Cerkvi. Ljubljanski knezoškof, grof Karol Herberstein (1719-1787), je cesarju pomagal pri njegovih cerkvenih reformah, kolikor ni bil celo njihov pobudnik. Že Marija Terezija je začela pripravljati novo razmejitev župnij. Med prvimi je bila tako ustanovljena Devica Marija v Polju, 1783. leta.
Ustanovitev nove župnije je vzela šempetrski fari dvanajst vasi: Besnico (čez pet let so jo pridružili župniji sv. Lenarta v Sostrem), Sneberje, Zgornjo in Spodnjo Zadobrovo s podružnico sv. Tomaža, Zalog, Spodnji in Zgornji Kašelj s podružnico sv. Andreja, Vevče, Slape s podružnico sv. Jakoba, Studenec in Fužine. 261 hiš, 1172 duš.
Vasi z imenom Polje ali Devica Marija v Polju ob ustanovitvi še ni bilo. Hiše okrog cerkve so pripadale naselju Slape. Iz obeh poljskih podružnic sta bili ustanovljeni novi župniji. Leta 1975 je bila ustanovljena župnija Ljubljana Kašelj Zalog, leta 1980 pa župnija Ljubljana Zadobrova.
Danes živi na območju župnije Ljubljana Polje približno 10.000 prebivalcev. Približno 10 % ljudi je bolj ali manj povezanih z župnijo, kar je razveseljivo. Katekizem katoliške cerkve takole pravno definira župnijo: »Župnija je določena trajno ustanovljena skupnost vernikov v delni krajevni Cerkvi, katere pastoralna skrb je pod oblastjo krajevnega škofa zaupana župniku kot njenemu lastnemu pastirju.« Župnija še zdaleč ni zgolj del neke širše strukture. Župnija je živ organizem, smo ljudje, ki tu živimo, ni župnik ali cerkev, kot se marsikdaj napačno interpretira. Duhovne potrebe so v tem času materializma vedno bolj prisotne.
Zato se župnija trudi, da bi postala srce kraja, da bi ustvarila ustrezne pogoje za duhovno-kulturni razvoj prebivalcem Polja. Župnijo bi radi naredili prijazno in odprto, da bodo ljudje v njej čutili zavetje, da bodo spoznali, da jim župnija prihaja naproti in jih sprejema ter jim želi vsestransko pomagati. To je resnica o župniji. Vsa dejavnost, vsa sredstva in lastnina, ki jih župnija potrebuje za opravljanje svojega poslanstva so v službi ljudi in za potrebe ljudi. Bog daj, da bi nam s skupnimi močmi to uspelo, da bomo zares med seboj v dobrem in hudem živeli kot sestre in bratje.
Oglejte si tudi župnijsko statistiko
Zanimivi članki o naši župniji in župnijski cerkvi: