Zgodovina cerkve
Cerkev Device Marije v Polju je ena najstarejših in nekoč najbolj priljubljenih Marijinih romarskih cerkva v Ljubljani. Romarska pot v Polje je obstajala že v času 15. stoletja, ko so romarji hodili častit Marijino sliko in kip. Še bolj slavna pa je postala v 18. stoletju, ko je jezuit Andrej Schweiger postavil 12 zidanih kapelic oz. postaj od šentpetrske cerkve do Polja. Prva kapelica je stala pri cerkvi sv. Petra, vse druge vzdolž Zaloške ceste, zadnja, dvanajsta kapelica, pa naj bi bil glavni oltar Marijinega vnebovzetja v poljski cerkvi. Kapelice je z motivi iz Marijinega življenja poslikal takratni slikar iz Radovljice Ivan Jurij Remb. Prvo procesijo ob kapelicah so priredili 13. oktobra leta 1711. Naselja Polje takrat še ni bilo, okolica cerkve so bile predvsem njive, travniki in gozdovi, cerkev pa je stala na manjši vzpetini.
Župnija je bila ustanovljena leta 1783, v času vladanja Jožefa II., a cerkev je bila zgrajena še veliko prej. Po enih podatkih je bila cerkev prvič omenjena že leta 1325, po drugih pa šele 15. avgusta 1499. Takrat je vizitator Sebastijan Nascimbeni v cerkvi posvetil dva oltarja, listino o tem dogodku hrani Arhiv RS.
V letu 1520 je sledila posvetitev vseh oltarjev v cerkvi. Glavni oltar je bil posvečen Devici Mariji, stranska dva pa sv. Heleni in sv. Lenartu. Naslednjič se cerkev pojavi v arhivih leta 1599, ko je v Ljubljani razsajala ena najhujših kužnih epidemij, zato so verniki v cerkvi postavili oltar sv. Boštjana – zavetnika proti kugi. Tega je leta 1606 posvetil škof Tomaž Hren.
V letu 1642 so zgradili nov prezbiterij, leta 1730 prizidali kapelo sv. Barbare, leta 1860 so povišali zvonik, leta 1884 pa pozidali kapelo sv. Jožefa na pokopališču.
Potres leta 1895 je cerkev popolnoma uničil. Zvonik se je razpočil in razmajal, stanske kapele v cerkvi so počile na več mestih, veliki oltar je bil močno poškodovan, kipi svetnikov pa razbiti. V letu 1896 so začeli z gradnjo nove cerkve z dvema zvonikoma. Načrt je izdelal arhitekt Rajmund Jeblinger iz Linza, zidanje pa izvedel Čeh Josip Chalupski. Novo cerkev je 10. oktobra 1897 posvetil škof Jakob Missia.
Septembra 1923 so namestili in blagoslovili nove zvonove, ki jih lahko danes slišijo tudi prebivalci sosednjih naselij. Stare zvonove, med katerimi je bil do takrat tudi največji bronasti zvon na Slovenskem, so namreč uničili med prvo svetovno vojno.
Cerkev danes
V tronu velikega oltarja za praznike vidimo kip Kraljice v nebesa vzete, ki jo spremlja angelski zbor. Bog Oče in Sin držita krono nad Marijino glavo, nad vsemi pa je Sveti Duh. Za prekritje trona se uporablja slika Marijinega vnebovzetja, ki jo je leta 1853 izdelal slikar Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein. Slikar je najbolj znan po tem, da je po spominu naslikal tudi portret Franceta Prešerna.
Križev pot je delo slikarja Matevža Langusa iz leta 1855. Istega leta je Mihael Stroj naslikal Križanje in sv. Boštjana. Slika Križanje je sedaj oltarna slika v župnijski kapeli pri župnišču, slika sv. Boštjana pa visi v kapeli sv. Barbare, kjer je bil nekoč njemu posvečen stranski oltar.
Po načrtu arhitekta Petra Kregarja so leta 1993 prenovili prezbiterij, ki ga je na žegnanjsko nedeljo, 10. oktobra, blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.
V letih od 2014 do 2019 je bilo v cerkvi izvedenih več projektov prenove: prenova stranskih kapel z novo krstilnico in krstnim kamnom, osvetlitev interierja cerkve in nov oplesk, ureditev novega trga pred cerkvijo in obnova fasade.
Leta 2017 se je pričela prenova zunanjosti cerkve, p. Marko Ivan Rupnik je s svojimi umetniki iz Centra Aletti izdelal mozaike, ki krasijo pročelje cerkve in stranske fasade. Mozaiki predstavljajo zgodbe in prizore iz evangelija: Jezusovo rojstvo, obiskanje sv. treh kraljev, Petrova hoja po vodi, pot v Emavs, Jezusovo pisanje po pesku … Rupnikovo delo so tudi nova okna, v notranjosti cerkve mozaiki, ki krasijo Marijino kapelo in krstilnico, ter duhovniški grob na pokopališču v Polju.
Cerkev Device Marije v Polju slovi po svojih kulturno-umetnostnih in sakralnih elementih. Več informacij o njih najdete na spodnjih povezavah:
