Njegov kip najdemo v naši cerkvi v levi stranski kapeli. Upodobitve prikazujejo Janeza Nepomuka kot duhovnika s štolo in biretom na glavi. V rokah drži mučeniško palmo, knjigo in križ. Kazalec desnice drži na ustih kot simbol spovedne molčečnosti. Največkrat ima okrog glave venec šestih zvezd. Pogosto je upodobljen tudi motiv, kako posluša spoved kraljice Ivane. Pri kipu v naši cerkvi mu, glede na držo, v rokah najverjetneje manjka razpelo.
Je zavetnik duhovnikov, spovednikov in spovedne molčečnosti, čolnarjev, mlinarjev, ladjarjev, mostov; je priprošnjik proti obrekovanju in proti povodnji. Je zavetnik Češke.
Janez Nepomuk se je rodil kot Jan Velfin oziroma Welfin leta 1340 v majhnem trgu Pomuk na Češkem. Starši so za njegovo življenje prosili Boga. Zato so mu dali ime Janez, kakor so dali svojemu rešenemu sinu ime Zaharija in Elizabeta. Ob rojstvu je bil šibek in je zbolel na smrt. Starši so se spet zatekli k Božji Materi. Janez je ozdravel in se okrepil. Dvakrat od Boga darovanega edinca so iz hvaležnosti namenili za božjo službo. Po legendi je bil Janez Nepomuk kot praški nadškof spovednik češke kraljice. Kralju je prišlo na uho, da mu kraljica ni ravno zvesta, in ker je bil ljubosumen, je od Janeza zahteval, da mu pove, kaj se je kraljica spovedovala. Janeza je seveda zavezovala spovedna molčečnost, zato ni povedal niti besedice, razjarjeni kralj pa je dal Janeza umoriti in njegovo truplo ponoči vreči v reko Vltavo, 20. marca 1393. O Nepomukovem mučeništvu je papežu Bonifaciju IX. poročal že nadškof Jan, njegov prvi življenjepis pa je napisal nadškofov spovednik Peter Clarificator v letih 1402/03. Kasneje so temu resničnemu poročilu začeli dodajati nove podrobnosti iz česar se je pokazala tudi zmota, da je umrl kot žrtev spovedne molčečnosti.
Češki kralj Venčeslav je hotel Cerkev spraviti pod svoj nadzor in se polastiti njenega imetja. Janez Nepomuk, tedaj generalni vikar praške nadškofije, je bil na čelu tistih, ki so se kralju uprli. Ker je proti kraljevi volji potrdil novega opata v samostanu v Kladrubih, ga je kralj dal zapreti in mučit, otem pa ukazal, naj njegovo truplo vržejo s Karlovega mostu v reko Vltavo. Ko so Nepomukovo truplo našli, so ga najprej slovesno pokopali v cerkvi sv. Križa, danes pa počivajo njegove relikvije v praški stolnici sv. Vida. Leta 1672 so na znamenitem Karlovem mostu v Pragi postavili kip duhovnika. Kip je predstavljal češkega svetnika Janeza Nepomuka, ki je umrl kot mučenec za neodvisnost in svobodo Kristustove Cerkve.
Češčenje sv. Janeza Nepomuka se je zelo razširilo od konca 17. stoletja z namenom, da bi po eni strani izpodrinil »narodnega svetnika« Jana Husa (katerega je katoliška cerkev razglasila za krivoverca zaradi kritike propada vrednot cerkve), po drugi strani pa za spodbujanje zakramenta sv. spovedi.
Ime Janez izhaja iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«. Izpeljanke imena Janez so: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana.
Sveti Janez Nepomuk goduje 16. maja, ponekod tudi 20. marca.
Po priprošnji svojega služabnika sv. Janeza Nepomuka prosimo, bodi z nami v stiskah dneva in noči, umiri vode, da bomo vsi na varnem in pošlji svoje svete angele nad nas, da nas bodo varovali pred nevihto in poplavami. Da Te bomo lahko znova v veselju slavili. Amen.