Kip svete Helene najdemo v naši cerkvi na levem stranskem oltarju skrajno desno zgoraj. Umetniki jo najpogosteje upodabljajo kot dostojanstveno ženo s križem v rokah (Križem Gospodovim), včasih tudi s krono ali vencem na glavi, saj je bila cesarica, ter z lopato ali drugimi predmeti, ki namigujejo na njeno iskanje svetih krajev v Sveti deželi, z modelom cerkve v roki, nesočo križ in žeblje. Sveta Helena je zavetnica arheologov, spreobrnjencev in iskalcev resnice, žebljarjev, barvarjev – je tudi priprošnjica proti blisku in gromu ter nevarnosti ognja.
V slovenskem prostoru je ime Helena dobro poznano in razširjeno. Ženska oblika imena je Helena, pogoste so tudi različice, kot so Lena, Jelena, Ela, Hela, Elena, Nela, Lenčka, Alenka (izpeljana oblika), Jelka, Jelena, Jela, Jelica, Ionka, Ilona in Helenca. Moške oblike so redkejše, a poznamo Helen, Jelko Elen ali Jelen (čeprav slednje ni neposredna, a sorodna oblika). Ime Helena je grškega izvora – po naše pomeni ‘sijajna, bleščeča’, tudi ‘plamenica’. Iz grške mitologije poznamo Heleno, hčerko najvišjega božanstva Zevsa in boginje Lede. Veljala je za poosebljeno žensko lepoto.
Sveta Helena se je rodila okoli leta 250 v Mali Aziji kot Flavia Julia Helena Augusta kot hči krčmarja in znana tudi kot Helena Konstantinopelska. Poročila se je z rimskim častnikom Konstancijem Klorom, ki se je, tudi iz nizkega stanu, vzpenjal vedno više, dokler ni zasedel prestola sovladarja. Okrog leta 274 se jima je rodil sin Konstantin. Konstancij je moral na pritisk cesarja Maksimijana zapustiti svojo ženo Heleno in se poročiti z Maksimijanovo pastorko Teodoro. Helena se je umaknila iz javnosti in se popolnoma posvetila vzgoji sina Konstantina.
Konstancij je leta 305, potem ko sta se Dioklecijan in Maksimiljan odpovedala prestolu, sam vladal zahodnemu delu cesarstva, a samo eno leto. Konstancij je za svojega naslednika določil Konstantina in ta je bil leta 306, še pred Kontacijevo smrtjo, oklican za cesarja. Konstantin je čudežno zmago pri Milvijskem mostu (v Rimu čez Tibero) proti Maksenciju, svojemu tekmecu za oblast v Rimskem cesarstvu, pripisal krščanskemu Bogu in tudi zato dal leta 313 kristjanom svobodo. V kristjanih, hvaležnih cesarju za versko svobodo, je videla Helena največjo oporo svojemu sinu. Poučila se je v krščanstvu in se dala leta 312 krstiti, stara že 60 let. Njen življenjepisec Evzebij poroča, da je živela tako zgledno, kakor bi jo vodil in poučeval sam Jezus Kristus. Zidala je cerkve, romala v Sveto deželo, kjer je obiskovala posvečene kraje. Legenda pravi, da naj bi sveta Helena v prikazni videla kraj, kjer je bil zakopan Jezusov križ. Ko so tam kopali, so res našli ostanke treh križev in več žebljev. Sveta Helena je nato te relikvije prinesla v Rim, kjer jih še danes častijo v baziliki svetega križa. Zaradi svoje vere, dobrodelnosti in pomembne vloge pri utrjevanju krščanstva je bila že v zgodnjem krščanstvu čaščena kot svetnica, njen god pa obhajamo 18. avgusta. Njen sin Konstantin je na kraju Jezusovega križanja in pokopa sezidal dvojno cerkev, ki je veljala za čudo stavbarstva.
Za Slovence je sveta Helena pomembna kot zgled vztrajnega iskanja vere in resnice. Njeno ime nosijo številne cerkve in kapele, njen god pa je bil v ljudskem izročilu pogosto povezan z opazovanjem vremena in zaključevanjem poletnih del. Sveta Helena je v ljudski zavesti veljala za svetnico, ki prinaša modrost in notranjo trdnost. V Sloveniji je sveti Heleni posvečeno 18 cerkva.
Sveta Helena, zvesta iskalka Kristusovega križa, prosi za nas, da bomo znali v življenju prepoznati Božjo voljo. Izprosi nam trdno vero, pogum in notranji mir v vseh preizkušnjah. Naj nas tvoja priprošnja vodi po poti resnice in ljubezni. Amen.