Srečanje z igralcem Pavlom Ravnohribom

Prvotno je bilo zamišljeno, da bi bilo srečanje z gledališkim in filmskim igralcem Pavletom Ravnohribom (rojenim v Ljubljani leta 1956) namenjeno le bralcem Božje besede, potem pa se je g. župnik odločil povabiti vse, ki bi jih zanimalo srečanje s tem zanimivim gostom. Obiskovalci so povsem napolnili prireditveno dvorano v župnišču. Glede na okoliščine in v skladu z bližino slovenskega kulturnega praznika je igralec Ravnohrib največ pozornosti posvetil razmeram v slovenski kulturi, zlasti v povezavi s televizijsko nadaljevanko in filmom o pesniku Francetu Prešernu: v tem filmu je Ravnohrib namreč odigral naslovno vlogo. Iz povedanega je bilo razvidno, da smo zaradi stanja v slovenski kulturi upravičeno resno zaskrbljeni. Po drugi strani pa smo prav kristjani poklicani k temu, da razvijamo drugačno kulturo od prevladujoče. Pot do nje nam kaže Slomškova klena beseda: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.« Sicer pa nam je Pavle Ravnohrib povedal še veliko nadvse zanimivega o svojem življenju, svoji družini, svojih poklicnih izkušnjah v gledališču in pri filmu in še čem. Nazadnje smo mu postavili še nekaj vprašanj. Na vprašanje o tem, ali lahko igralec zavrne kakšno vlogo zaradi ugovora vesti, je odgovoril pritrdilno. To pa ne pomeni, da bi se moral igralec ogibati igranja zlih likov, saj je v naravi gledališke in filmske umetnosti, da se upodabljajo dobri in zli liki. Vprašanje vživljanja v gledališko in filmsko vlogo je ponazoril z izkušnjo s filmom o Prešernu. Povedal je, da je imel tisto leto, ko so snemali film o našem pesniku, svojega voznika, ker je bil v tistem obdobju kot »odrezan« od sveta in bi zaradi zamišljenosti prav lahko povzročil prometno nezgodo. Zelo nazorno je odgovoril na vprašanje o zadregi (»tremi«) pri nastopanju ali strahu pred nastopanjem: »Če te je strah vzpona na Triglav (2864 m), se povzpni na Matterhorn (4478 m).« S tem je hotel povedati tole: če te je strah nastopanja v javnosti, se čim več izpostavljaj v javnosti in izrabi vsako priložnost za javno nastopanje. Na koncu nam je še obljubil, da se bo posebej srečal z bralci.