V soboto, 14. decembra, smo se v meglenem in mrzlem jutru z dvema avtobusoma romarji naše župnije odpravili na avstrijsko Štajersko. Kot se za romarje spodobi, smo pot začeli z molitvijo, nato pa se je potovanje nadaljevalo v veselem in prijateljskem razpoloženju. Najprej smo se ustavili v cistercijanski opatiji Rein , ki je najstarejša delujoča cistercijanska opatija, saj nepretrgoma deluje že od ustanovitve leta 1129. To je tudi matična hiša cistercijanskega samostana v Stični. Tu smo v mogočni Marijini cerkvi najprej imeli romarsko mašo, nato pa nam je opat s sodelavci razkazal samostan ter povedal marsikaj zanimivega o njegovi zgodovini. Po ogledu smo si privoščili kosilo v samostanski taverni. Pot smo nadaljevali proti Gradcu , ki je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske. Ime mesta izvira iz slovenske besede, ki označuje naselbino oziroma malo mesto, in prvi prebivalci tega majhnega gradu so bili Slovani. Samo mesto je zelo zanimivo – ne le zaradi svojega upravnega položaja, temveč tudi kot pomembno kulturno in univerzitetno središče, predvsem pa je zanimiva njegova zgodovina. Zgodovinsko jedro mesta je od leta 1999 tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Skupaj smo se sprehodili skozi stari del mesta in si ogledali del graških znamenitosti. Nato pa smo lahko nekaj časa do odhoda domov porabili po svoje – za oglede, obisk katere od zanimivih cerkva, za sprehod ali klepet ob kuhanem vinu, lahko smo prisluhnili različnim pouličnim muzikantom … Vsi smo začutili utrip mesta, ki je kljub turistični gneči v tem predbožičnem času še posebej privlačno. Utrujeni, a zadovoljni smo se v poznih večernih urah vrnili domov.
L. K.
