Naše dvodnevno romanje smo začeli 19. septembra. V zgodnjem dopoldnevu smo prišli do Wiener Neustadta (Dunajskega Novega mesta ). Gospod župnik nam je prebral del zgodovinskih zapisov, ki kažejo, da smo bili z Novim Dunajem v preteklosti tesno povezani. Naš najtežji bronasti zvon je bil leta 1904 narejen po načrtih priznanega zvonarja Petra Hilzerja v tedaj sloviti livarni. Že leta 1875 pa so bili uliti drugi bronasti zvonovi Zvonik danes krasi le še najmanjši bronasti zvon. V mogočni beli katredrali smo imeli sveto mašo. Pot nas je vodila naprej proti glavnemu mestu avstrijske pokrajine Gradiščanske Železnemu ( Eisenstadt ). Čudoviti park z nasadi živobarvnih kan se razteza okrog slovite Esterhaziyeve palače. Ogled mogočne dvorane nekdaj znanega avstrijskega skladatelja Franza Josepha Haydna nas ni pustil hladne. Akustično zasnovana dvorana je očarala s premišljenimi arhitekturnimi domislicami. V majhni cerkvici z njegovim mavzolejem le nekaj deset korakov stran smo se poklonili velikemu umetniku. Cerkev, ki nosi ime Kalvarija, omogoča dostop po zunanji strani. V njej se skriva še zelo zanimiv pogled na križev pot. V kamnitih linah z ozkimi prehodi je orisana pot Jezusa na goro, kjer je bil križan, od tod tudi poimenovanje cerkve. Proti večeru nas je na madžarski strani pričakal Sopron , lepo ohranjeno srednjeveško mestece v obliki podkve. Ogledali smo si požarni stolp, oboke, značilno oblikovana vrata, številne prehode, line z zavetniki nad hišnimi vrati, Marijino cerkev, židovsko sinagogo, hišo znanega arhitekta Ferenca Storna , ki je danes preurejena v muzej. Do vetrovnega Nežiderskega jezera v Avstriji smo se peljali skozi 5 km širok pas trsja in počitniških koliščarskih hiš. Jezero, na katerega številne pomole so bile privezane manjše jadrnice, je bilo ta dan polno navdušenih deskarjev. A morali smo dalje na Pöllauberg , kjer nas je že od daleč pozdravljala cerev Matere božje. Tam smo imeli sveto mašo. Naš zadnji postanek je bil v kraj Pöllau , kjer stoji zares mogočna opatijska cerkev sv. Vida. In če lahko uporabim besede našega g. župnika, ki je rekel : »Življenje brez romanja je kot življenje brez praznikov,« potem lahko rečem le še: bil je praznik.
Hvala vsem!
Natalija
