Obnova zvonov

Naši predniki so postavili lepo cerkev in jo oskrbeli z daleč naokrog prepoznavnimi zvonovi, kar je k Devici Mariji v Polju privabilo ljudi od blizu in daleč in dalo zagon razgibanemu verskemu življenju. V zvonjenje so nekdaj vložili veliko svojega časa, truda in spretnosti, saj je vsak zvon od posameznika zahteval čas, moč in spretnost. Zvonarje, ki jih je bilo sčasoma vedno manj, je postopoma nadomestilo neobčuteno električno zvonjenje, za katero sta značilna hitra obraba in lomljenje pogonskega mehanizma, saj je elektrika ob vsakem zagonu že pri prvem nihaju posamezni zvon pognala z vso močjo. S sedanjo obnovo bomo veliko pridobili, saj sodobna digitalna tehnika omogoča takšno mehkobo, ki je značilna za ročno zvonjenje, in ne kvari pogonskega mehanizma, pri vsem tem pa porabi tudi neprimerljivo manj energije kot stari sistem. Ko bomo kdaj v prihodnje v darovanjski kelih, ki ga nalivamo pri vsaki sv. maši, nabrali primerno količino dobre volje in zavzetosti za lepo zvonjenje, bo tudi sedanji kovinski zven naših železnih zvonov zamenjal glas bronastih. Pri obnovi smo zamenjali pogonske mehanizme in dotrajane jarme, razen jarma pri najmanjšem zvonu iz leta 1875, ki smo ga obnovili, zvon pa s peskanjem očistili. Novi so elektromotorji in računalnik za krmiljenje zvonjenja ter elektroomarica. Nov je tudi sistem za bitje ure in kovani kemblji. Obnovljeni pogoni in jarmi omogočajo preprosto zamenjavo železnih zvonov z bronastimi v – vsaj tako upamo – bližnji prihodnosti.