Tudi starejša zakonska skupina se je podala na tridnevne duhovne vaje, da bi si nabrali novih moči za dušo. Duhovne vaje je vodil g. Jože Zupančič , lazarist z Mirenskega Gradu. V ponedeljek nas je predavatelj uvedel v razmišljanje z mislijo: Bodi to, kar si, kot človek. Bodi to, kar si, kot kristjan. Bodi to, kar si, tudi ko si star. Škof Gnidovec je v pastirskem pismu poudarjal, naj bomo dobri kristjani, usmiljeni in Bogu vdani in zvesti, kakor nas je učil Jezus. Papež Frančišek pa pravi, naj se damo voditi Svetemu Duhu, ki je neizčrpen vrelec božjega življenja, pot ljubezni in odpuščanja. V torek so nam predstavili dejavnosti v domu Sv. Jožefa v Celju. Prirejajo veliko različnih duhovnih vaj, tečajev kuhanja, šivanja, učenja jezikov in podobno, imajo pa tudi dom za ostarele, ki je zelo lepo urejen. Zvečer smo se udeležili predavanja nadškofa dr. Stresa; naslov predavanje je bil »Ali je verovati neumnost?«. Kardinalova dvorana s 500 sedeži je bila napolnjena do zadnjega kotička. V sredo smo odšli na romanje v Črešnjevec pri Frankolovem. Cerkev, zgrajena v baročnem stilu, je posvečena Rožnovenski Materi Božji. Njej smo izročili naše prošnje: za domovino in razsvetljenje, za naše družine, za trpeče, bolne in osamljene ter za mir. Naše bivanje pri sv. Jožefu smo zaključili s sveto mašo v kapeli in z zahvalno pesmijo. Bili smo zadovoljni, saj smo bili vsi kot ena velika družina. Duhovno obogateni smo se poslovili od Jožefovega hriba in se napotili proti domu.
Marija G.