Romanje v Rim - april 2013

V dneh od 2. do 6. aprila smo s farani župnije Brdo poromali v večno mesto Rim. Po skupni sveti maši smo se odpravili na dolgo pot, kjer nas je v prvem delu vožnje po domovini spremljalo sneženje. V popoldanskih urah smo se ustavili v slikovitem starem mest Orvieto, v pokrajini Terni, ki se razteza na vulkanskem skalovju. Z zobato železnico smo se povzpeli v središče mesta in si ogledali mogočno katedralo, eno najlepših stvaritev italijanske arhitekture. Gradnja se je začela po evharističnem čudežu v Bolseni konec 13 stoletja in je trajala več stoletij. Prevladuje gotski slog. Najznamenitejši del je bleščeča fasada. Čudovita kombinacija mozaikov, reliefov, barvnih oken in skulptur ki ne pusti nikogar ravnodušnega. Notranjost nas prevzame z lepimi oltarji, čudovitimi freskami in kiparskimi mojstrovinami. V tišini smo se ustavili pred relikviarijem , kjer je shranjen korporal s sveto Rešnjo krvjo. Nadaljevali smo pot proti Rimu in se namestili v papeškem slovenskem zavodu Slovenik, kjer smo se ob prijetnem vzdušju, dobri hrani in družbi naših rojakov sestre Sonje in gospoda Matjaža ter njunih sodelavcev, počutili kot doma. Zjutraj smo se v zavodski kapeli zazrli v brezjansko Mater božjo, ter se po maši in zajtrku odpeljali proti Vatikanu. Država obsega pol kvadratnega kilometra in je edina svoje vrste, ker predstavlja duhovno središče krščanske vere. Med vožnjo smo si ogledali Angelski most z baročnimi angelskimi kipi ter Angelski grad ali Hadrijanov mavzolej iz začetka 2. stoletja, v katerem je danes muzej. Napotili smo se proti veličastnemu Trgu svetega Petra, ki ima obliko ogromne elipse. Je delo arhitekta Berninija iz 17. stoletja. Obkroža ga dvoje mogočnih stebrišč, ki so postavljeni tako, kakor bi prožili roke in vabili k sebi. Sredi trga se dviga mogočen egipčanski obelisk iz enega samega kosa, visok 25 metrov. Na trg smo prišli že zgodaj in zasedli dobra mesta. Čas do avdience nam je neverjetno hitro minil, v opazovanju lepot,pogovorih, tihi molitvi. Nad nami sonce in modrina brez oblačka, pred nami bazilika svetega Petra, za nami čedalje večja množica ljudi vseh ras in narodnosti,ki napolnjuje trg, veselje, petje,razigranost in veselo vzklikanje nepregledne množice mladih. V srcu pa rahel nemir,trepet, veselo pričakovanje, da smo tu, del te množice, vsi različni pa vendar vsi enaki. Prihod papeža Frančiška, glasno vzklikanje, vse je na nogah, vsi ga želimo videti čim bližje. Avdienca. Tišina. Papežev nagovor, da je Kristusovo vstajenje naša moč in naše upanje. To pričevanje moramo širiti z dejavno ljubeznijo in zaupanjem, kar je tudi poslanstvo žensk,mam in babic. Ob koncu nagovora je mlade povabil naj ohranijo gotovost v Gospoda. Po končanem nagovoru smo kar obsedeli na svojih mestih in poskušali podoživeti občutke. Po krajšem odmoru smo vstopili v baziliko svetega Petra, ki so jo gradili od leta 1506-1626. Ogledali smo si sveta vrata, ki se odpirajo ob jubilejnih svetih letih. Sprejme nas veličasten prostor s kapelami na desni in levi strani, vsaka s svojimi mojstrovinami, kot prva Michelangelov kip Pieta ena njegovih najslavnejših del, ter grob blaženega Janeza Pavla II. Vse slike v baziliki so narejene iz mozaika. Prevzame nas bogato okrašen strop Apside in oltar s katedro ter Konfesija in papeški oltar z baldahinom nad grobom svetega Petra, ki se nahaja pod 120 metrov visoko kupolo. Pot smo nadaljevali do vrha Španskih stopnic, kjer stoji francoska cerkev. Sestavlja ga 137 stopnic ki se dvakrat cepijo in znova združijo na Španskem trgu. Po ulicah ob trgu smo prišli pred slavni vodnjak Trevi, ki je eden najlepših rimskih vodometov in eden najslavnejših na svetu zaradi bogastva okrasnih prvin, narejen v 18. stoletju. Glavna misel zgradbe je, da v vsakem letnem času ta voda prinaša obilje in zdravje,zato prihajajo k njej ljudje iz vsega sveta. Kdor vrže vanjo kovanec, se bo po izročilu še vrnil v Rim. In sem ga vrgla, pa mnogi drugi tudi, Res je tu velika gneča. Sledil je ogled Panteona, ki je najbolje ohranjen rimski antični spomenik. Že ime pove, da gre za tempelj, ki je bil posvečen vsem bogovom. Ima obliko velike krogle, premer je enak višini in meri 43 metrov. Znotraj ima stavba okrogel tloris in kupolo, ki je edina odprtina iz katere prihaja svetloba in poudarja kasetni okras oboka. Skozi stoletja so zgradbo oropali vsega okrasja. V krščanski dobi so ga spremenili v cerkev, kar ga je prav gotovo pomagalo ohraniti vse do današnjih dni. Za Panteonom smo videli ostanke Agripovih trm ,ki so bile prvo javno rimsko kopališče. Na trgu Minerve smo obiskali Marijino cerkev iz 13. stoletja. Je edina srednjeveška gotska cerkev v Rimu. V njej je pokopanih šest papežev. Pod glavnim oltarjem počiva sveta Katarina Sienska. Po nekoliko peš hoje pridemo na trg Navona, ki je eden najlepših zaključenih baročnih enot v Italiji s termi razkošnimi vodnjaki. Sredi trga je znameniti vodomet rek, eno najlepših Berninijevih del. Vodnjak prikazuje štiri glavne reke sveta: Nil, Ganges, Donava in La Plata. Predstavljale naj bi štiri glavne dele sveta, ki so bili vsi podrejeni papeževi avtoriteti. Prav nasproti vodnjaka je Borominijeva lepa cerkev svete Neže. Na tem mestu naj bi pretrpela mučeniško smrt. Baročna cerkev je zgrajena v obliki grškega križa, notranjost je vsa v marmorju in zlatu. Končali smo z zadnjim ogledom današnjega dne in sedaj vožnja z avtobusom »domov« v Slovenik. Prevevajo me močni vtisi lepote, mogočnosti in duhovnosti današnjega dne.
Jutro . Že se peljemo pa Apiski cesti, kjer je na mnogih mestih še ohranjen antični kamniti tlak. Zgrajena je bila leta 312 pred Kristusom in že takrat se je po njej odvijal živahen promet. Po njej je prišel v Rim sveti Peter iz Jeruzalema, prav tako so po njej pripeljali svetega Pavla kot ujetnika v Rim. Kmalu dospemo do Kalisovih katakomb. To so stara podzemna pokopališča, kjer so našli pribežališče prvi kristjani. Po rimskem pravu je bilo pokopališče svet kraj in je bil kot tak nedotakljiv. Najprej smo prišli do kripte, kjer so pokopani rimski papeži 3. stoletja. V neposredni bližini je kripta svete Sesilije, s kipom svetnice. S tema dvema svetiščema je povezana vrsta hodnikov v obliki lestve. Povsod so vdolbine grobov, nekateri so še nedotaknjeni. Velik del grobišča je še neraziskan. V katakombah smo imeli mašo z mislimi na brezštevilne umrle prve kristjane in mučence. Sledil je ogled Lateralskega trga, ki ga obvladuje največji in najstarejši rimski obelisk. Videli smo osmerokotno krstilnico iz 4. stoletja. Nadaljujemo do bazilike svetega Janeza v Lateranu, ki je bila prva katedrala papežev in je to še danes. Je mati vseh cerkva in škofijski sedež papeža. Veličastno pročelje predstavlja enotna vrsta stebrov. Cerkev je razdeljena z mogočnimi stebri v pet ladij. Ima obliko latinskega križa in je dolga 130 metrov. V njej so številni umetniški zakladi in važna zgodovinska pričevanja. Nad kipi apostolov je po vsej cerkvi vrsta reliefov. Na levi strani predstavljajo dogodke iz stare zaveza na desni iz nove zaveze. Nad njimi je bogato okrašen strop. Poleg cerkve se dviga velika Lateranska palača. Ob strani trga so Svete stopnice, po katerih naj bi po izročilu šel Jezus, ko je prihajal k Pilatu. Zadovoljiti smo se morali z molitvijo ob vznožju stopnic, ker so cerkev zaprli.
Po kosilu smo nadaljevali panoramski ogled obširnega predela, ki se je razvil v zadnjem času. Tu je E.U.R., izredno moderna stanovanjska četrt, ki danes predstavlja »forum« sodobnega Rima. Po kratki vožnji smo prišli do opatije Treh studencev, ki stoji na kraju, kjer naj bi bil po izročilu obglavljen sveti Pavel leta 67. Apostolova glava naj bi trikrat poskočila od tal in tam naj bi pričeli izvirati studenci. Na tleh je videti rimski mozaik in odprtine treh studencev. Sedaj so tu tri cerkve. Po kratki vožnji smo se ustavili pred baziliko svetega Pavla, ki je bila ena največjih in prvih cerkva, saj so jo zgradili že v 4. stoletju na mestu, kjer je bil pokopan sveti Pavel. V začetku 19. stoletja je cerkev uničil požar. Nekaj let kasneje so jo znova zgradili, vendar je kljub popolnemu posnemanju prejšnje, izgubila svojo izvirno lepoto. Nam pa se je zdela kljub temu veličastna in slovesna. Prevzela nas je njena ogromnost in bogastvo. Tla so iz marmorja, strop je v zlatu. Po vsej cerkvi je vrsta mozaičnih medaljonov s portreti vseh papežev. Slavolok nad glavnim oltarjem z mozaiki iz 5. stoletja je še ohranjen, ker ga požar ni zajel. Nedotaknjen je ostal tudi lep križni hodnik iz 13. stoletja. V cerkvi je več kapel in oltarjev z mogočnimi kipi, mozaiki in slikami. Človek je očaran in navdušen nad vso lepoto prostora, vendar se skuša umiriti v molitvi pred svetnikovim grobom z mislimi nanj.
Naslednje jutro smo si ogledali baziliko Marije Snežne na Eskvilinu, kjer smo imeli sveto mašo, ki jo je ob somaševanju naših duhovnikov daroval gospod Poljanšek, ki deluje v Rimu. Bazilika je najstarejša, največja in najpomembnejša Marijina cerkev. Prvotno so zgradili v 5. stoletju, ker so na tem mestu v mesecu avgustu našli sneg. Kljub predelavam v kasnejših stoletjih je ohranila obliko treh ladij, ki jih ločijo marmorni stebri. Notranjost cerkve je v resnici veličastna. V njej so zelo cenjena umetniška dela, ki izhajajo iz časa gradnje in številna druga znamenita dela iz kasnejših dob. Videli smo tudi kapelo, kjer so shranjene relikvije jaslic. Še skupinska slika pred baziliko in že nas pot vodi proti Centru Aletti, kjer smo si ogledali njihovo kapelo in delavnico v kateri ustvarja znamenite mozaike pater Marko Ivan Rupnik s svojimi sodelavci. Zanimivo je bilo prisluhniti razlagi in opazovati umetnike pri delu, ki je tudi fizično naporno. Upamo, da bomo nekatere od njih lahko v kratkem opazovali pri delu v domači cerkvi. Ogledali smo si cerkev svetega Petra v Vezeh. Tako se imenuje, ker v njej hranijo verige v katere je bil vklenjen kot jetnik v Jeruzalemu in v Mamertinski ječi. Oboje naj bi se združile v eno verigo. Shranjene so v kripti pod glavnim oltarjem tam so tudi relikvije sedmih Makabejskih bratov. V papeškem mavzoleju je mogočen kip Mojzesa, ko se vrne z gore Sinaj in zagleda svoje neposlušno ljudstvo, kako časti zlato tele. To je Michelangelovo delo, ki nima primerjave.
Med nadaljevanjem poti smo se ustavili še v največji cerkvi jezuitskega reda v Rimu. Posvečena je Jezusovemu imenu. Zgrajena je bila v 16. stoletju, po njej so zgrajene skoraj vse jezuitske cerkve na svetu. Ima obliko latinskega križa in je bogato okrašena z barvnim marmorjem , pozlačenim stropom in čudovitimi freskami. Sprehodili smo se preko Beneškega trga, ki predstavlja središče mesta križišči velikih cest. Ob vznožju Kapitola, sredi parkov ,stoji mogočni marmorjev spomenik združitve Italije, imenovan Vittoriano. Približali smo se ostankom antičnega Rima. Kapitol je bil politično in versko središče starega Rima. Je eden od sedmih gričev na katerih se dviga mesto. S svojimi terasami odkriva obsežno panoramo in razgrinja daleč okrog po obzorju ostanke antičnega, srednjeveškega in modernega Rima. Rimski forum je kraj, kjer so se sestajali njegovi prebivalci. Bil je najvažnejše politično in družbeno središče ter jedro rimske omike. Z ureditvijo mestnega življenja je kraj dobil značaj organiziranega središča s trgovinami in templji. O mogočnosti pričajo številni ostanki, stebrišča, slavoloki.
Pod Palatinskim gričem se dviga Kolosej. Zgrajen leta 70 po Kr., večkrat predelan in obnovljen. Je že v precej slabem stanju, nekoč pa je sprejel 50.000 gledalcev. V njem so največ prirejali gladiatorske igre, kot najbolj priljubljeno zabavo Rimljanov. V areni so tudi ubijali prve kristjane in tako nudili rimskim gledalcem novo zabavo. Od 15. do 18. stoletja so igrali v Koloseju pasijon. Leta 1750 je papež Benedikt XIV zgradil v njem postaje križevega pota. Na veliki petek vsako leto papež vodi križev pot v Koloseju.
Ogledov je bilo veliko, veliko močnih vtisov, ki jih bomo morali še počasi predelati. Po večerji v Sloveniku smo se zahvalili vsem našim gostiteljem, posebno sestri Sonji in gospodu Matjažu, ki sta nas vse dni tudi spremljala. Pa so spet poskrbeli za domačnost , presenetili našo slavljenko in tako vsem popestrili večer.
Zadnji dan smo začeli z sveto mašo v zavodski kapeli, z zahvalami za vse lepo doživeto in za vse dobre ljudi okrog nas. Po zajtrku in slovesu nas je avtobus popeljal proti Assisiju.
Mesto sta s svojim delovanjem zaznamovala sveti Frančišek in sveta Klara. Najimenitnejša in najlepša stavba je bazilika svetega Frančiška. Dve mogočni gotski cerkvi sta zgrajeni ena nad drugo. Z lepimi freskami so ju obogatili znani umetniki. V kripti pod glavno ladjo je svetnikov grob z njegovimi posmrtnimi ostanki. V njegovi bližini se nahajajo relikvije njegovih štirih zvestih učencev. Enemu izmed njih, svetemu Rufinu je posvečena tudi stolnica. Bazilika svete Klare vsebuje neprecenljive srednjeveške freske, grobnico svetnice. Vidne so posledice potresa. Ustavili smo se tudi na ravnini pod mestom. V lepi mogočni cerkvi Angelske Matere božje se nahaja kapelica Porciunkula. Ta je bila Frančiškov najljubši prostor, saj je tukaj največ molil in premišljeval.
Obogateni z lepimi znamenji vernosti in medsebojne povezanosti smo se veseli vrnili v svoje domove.