Romanje v Makedonijo

V zgodnjem, še z zvezdami obsijanem jutru smo se 18. septembra odpravili k sveti maši, ki je bila duhovna priprava na naše romanje v Makedonijo.
Na avtobusu smo se zbrali romarji iz župnij Ljubljana Polje, Brdo in Kranj Zlato Polje. Na celodnevni poti proti Skopju smo se ustavili v Beogradu in si ogledali cerkev svetega Save, ki je obdana s hotaveljskim marmorjem. Notranjost je še vedno v delu, prav tako tudi mozaik.
Po prenočitvi v Skopju smo se po zajtrku odpravili v središče mesta, v svetišče matere Terezije, kjer smo imeli sveto mašo. Človeka prevzameta velika moč in ljubezen te skromne in ponižne žene, ki je sebe imenovala svinčnik v Gospodovi roki. Svetišče, muzej in spomenik stojijo na mestu, kjer je nekoč stala katoliška cerkev - stolnica v času škofa Gnidovca. Sledil je ogled stare železniške postaje, ki je bila hudo poškodovana v potresu leta 1963. V starem delu mesta smo si ogledali pravoslavno cerkev svetega Spasa. V njej je krasen in dragocen inkonostas, posebna tehnika lesoreza, ki so ga izdelali domači mojstri. Žal ga danes ne znajo več izdelovati. Prevzela nas je lepota ikon, ki slikovno predstavljajo sveto pismo. Občutek je bil res veličasten.
Na dvorišču pred cerkvijo stoji grobnica Goce Delčeva, makedonskega rodoljuba, borca za osvoboditev Makedoncev izpod turškega jarma, in njegov muzej.
Vožnjo smo nadaljevali mimo jezera Mavrovo in ob Debarski klisuri do samostana svetega Jovana Bigorskega. Samostan je posvečen svetemu Janezu Krstniku, čigar izjemno dragocena ikona izvira iz leta 1020. Ljudje verjamejo, da ima čudežno moč. Samostan se nahaja v čudoviti naravi pod Šarplanino, v lepi dolini reke Radike. Ime je dobil po lehnjaku, iz katerega je narejen. Znan je po svojih ikonostasih, ki sodijo med najlepše v Makedoniji in imajo neprecenljivo vrednost. Samostan je bil leta 2009 požgan in je sedaj že večidel obnovljen.
Pot smo nadaljevali do Ohrida, ki smo si ga ogledali naslednji dan s prijazno lokalno vodnico Tanjo. V parku ob jezeru stoji visok kip zaščitnika mesta svetega Nauma Ohridskega.
V neposredni bližini stoji tudi spomenik svetega Klimenta ter svetega Cirila in Metoda. Predstavila nam je znamenitosti, ki so pod zaščito UNESCA. Ustavili smo se ob arheološkem muzeju, ki je primer arhitekture iz druge polovice 19. stoletja. Lastniki so z gradnjo mogočnih stavb hoteli pokazati svojo gospodarsko moč. Po ozkih ulicah smo se povzpeli do arheološkega najdišča, kjer so odkrili naselbine iz neolitika, antične Grčije, rimskega in bizantinskega imperija. Čeprav izkopavanje še vedno traja, že pripravljajo občasne prireditve v areni na prostem. Ogledali smo si tudi muzej z edinstvenimi ikonami v svetovnem merilu.
Na vrhu hriba stoji cerkev svete Sofije. To je ena najlepših in najstarejših pravoslavnih cerkva. Ko so Ohrid zasedli Turki, so jo spremenili v džamijo. Po odhodu Turkov spet služi namenu makedonske pravoslavne cerkve. Tudi tukaj se nahaja veliko število svetopisemskih podob. Na pobudo vodnice smo zapeli pesem »Marija skoz življenje«, ki je zaradi akustike prostora ganljivo zvenela. V tej cerkvi se izvajajo koncerti in tekmovanja pevskih zborov. Popoldne smo si na južnem delu Ohridskega jezera ogledali samostansko cerkev svetega Nauma. V njej se poleg ikonostasa iz leta 1711 nahaja tudi sarkofag svetnika, kateremu smo se priporočili. Ta dan nas je »oplazila« rahla nevihta, ki nam je prišla prav ravno za čas kosila. Seveda pa tudi mi nismo mogli brez nakupa ohridskih biserov, ko smo se proti večeru vrnili v mesto. Naslednje jutro smo se odpeljali po panoramski cesti čez planino Galičico, katere najvišji vrh je 2255 metrov. Nekoliko nižje smo z razgledne točke uživali v čudovitem pogledu na Ohridsko in kasneje na Prespansko jezero. V bližini Bitole smo si ogledali ostanke antičnega mesta Herakleje. V mestu so ohranjeni mozaiki in gledališče.
Kakor vsak dan smo tudi zadnji dan našega romanja začeli s sveto mašo, tokrat v novi stolnici v Skopju. Bogu smo se zahvalili za vse dobro, kar smo v teh dneh doživeli, in ga prosili milosti. Poslovili smo se od mesta in dežele različnih narodnosti, verstev in kultur. Veliko je pravoslavnih cerkva in samostanov ter džamij. Nova gradnja, visoke stolpnice in spomeniki, na drugi strani stari turški del s svojimi značilnostmi. Človeka kar sili, da nenehno primerja in se odloča. Vsak s svojimi vtisi, vsi pa z mislijo, da smo se imeli lepo, smo se zadovoljni vrnili domov. Hvala vsem, ki so romanje organizirali in se trudili za prijetno izvedbo.

M.R.M.