Romanje na Bavarsko

Na Bavarsko smo poromali z dvema avtobusoma, in sicer romarji iz naše župnije in iz župnije Kranj Zlato Polje. Program romanja je obsegal znamenita božjepotna in škofijska ter hkrati turistična središča: Altötting, Passau, Regensburg, Freising, München in Chiemsko jezero (Chiemsee). Nekatera izmed teh (verskih) središč so tudi bolj ali manj tesno povezana z zgodovino krščanstva na Slovenskem, še zlasti s pokristjanjevanjem Slovencev in prvimi stoletji krščanstva na naših tleh.

Na Bavarskem smo najprej obiskali znamenito božjepotno središče Altötting, ki ga imenujejo tudi »srce Bavarske«. Znano je predvsem po »kapeli čudodelne podobe« (Gnadenkapelle), kjer hranijo kip Device Marije in srca bavarskih kraljev. Češčenje Marijine čudodelne podobe v Altöttingu se je začelo po dveh čudežih v letu 1489. Tega leta je na Marijino priprošnjo oživel triletni deček, ki je utonil v reki in ga je užaloščena mati položila pred lesen kip Device Marije na glavnem oltarju; istega leta je bil prav tako na Marijino priprošnjo čudežno ozdravljen šestletni deček, ki je padel s konja in ga je zmečkal voz, pod katerega je padel.

V tem milostnem kraju smo imeli točno opoldne romarsko sveto mašo, po maši pa smo si ogledali še nekatere izmed številnih cerkev v Altöttingu. V tem kraju se resnično izpolnjujejo svetopisemske besede: »Napeljem k njej mir kakor reko.« Vsepovsod je čutiti spokojnost, kar navda človeka z notranjim mirom. Popoldne smo se napotili naprej proti Passauu.

Passau je mesto ob sotočju treh rek: Donave, Inna in Ilza. Tja smo prispeli pozno popoldne in se povzpeli, nekateri peš (po božjepotnih stopnicah), drugi z avtobusom, do božjepotne cerkve Marije Pomočnice (Mariahilf). Po večerji smo si privoščili večerni sprehod po mestu ter si ogledali mestne znamenitosti. Passau je rečno pristanišče, njegova največja znamenitost pa je mogočna cerkev sv. Štefana z (drugimi) največjimi orglami na svetu. Ena od zanimivosti je mestna hiša s stolpom, kjer so s črticami zaznamovana mesta, do kamor je segala voda ob najhujših poplavah (»stoletnih vodah«). Najvišjo gladino je Donava dosegla leta 1501.

Vrhunec našega obiska v Passauu je bila sveta maša v stolni cerkvi sv. Štefana v četrtek zjutraj. V mogočni cerkvi je bilo bogoslužje lepo duhovno doživetje. Prav tako lepo doživetje je bila dopoldanska plovba z ladjo po Donavi in Innu. Z ladje se človeku pokaže mesto še v drugačni luči, s stolnico, ki gospoduje nad mestom.

Iz Passaua smo se odpeljali proti Regensburgu, nekdanji bavarski prestolnici. Za ogled mesta smo imeli na voljo nekaj ur. Srednjeveško mestno jedro Regensburga je pod zaščito Unescove svetovne dediščine. V tem mestu izstopata dve znamenitosti: gotska katedrala sv. Petra in 300 metrov dolgi kamniti most čez reko Donavo. Zidava veličastne gotske cerkve sv. Petra se je začela v 13. stoletju, v celoti pa je bila dokončana šele v 19. stoletju, tako da sta njena zvonika sezidana v neogotskem slogu. Poleg zunanjščine nas je očarala tudi notranjost z značilnimi gotskimi stebri ter z »mistiko svetlobe«, ki jo ustvarjajo čudovita barvna okna, in »mistiko teme«. Obisk katedrale je prvovrstno versko izkustvo. Nasploh pa je ogled mesta Regensburga čudovito doživetje, saj je eden od bavarskih biserov. Naj ne pozabim še na kip don Juana, znanega kot junaka v številnih literarnih obdelavah. Presenetil me je podatek, da se je rodil v Regensburgu, saj ga imamo sicer za španskega junaka, ki pooseblja lik ljubimca. Morda je malo manj znano, da se je udeležil tudi znamenite pomorske bitke pri Lepantu (1571), v kateri je krščanska mornarica porazila turško.

Naslednje mesto, ki smo ga obiskali, pa je tesno povezano s prvimi stoletji krščanstva na naših tleh. To mesto je Freising ali po slovensko Brižinj(e). Freising je prijetno mesto z malo manj prebivalci od Passaua, z več cerkvami in s privlačnim starim mestnim jedrom. Od cerkev smo si ogledali stolnico Marijinega rojstva in sv. Korbinijana (konkatedralo münchensko-freisinške nadškofije). Njena zunanjščina je romanska, notranjščina pa je barokizirana: za poslikavo in štukature sta poskrbela brata Asam, oltarna podoba pa je Rubensova (iz leta 1626). Za nas Slovence pa je Freising pomemben predvsem zato, ker so bili na začetku 19. stoletja v tem mestu najdeni prvi zapisi v slovenskem jeziku: po Freisingu oziroma Brižinju se imenujejo Brižinski ali Freisinški spomeniki. Brižinski spomeniki so cerkvena besedila, hranijo pa jih v Münchnu. V Freisingu smo imeli zadnji dan romanja jutranjo sveto mašo. Potem smo se odpeljali v München.

München je milijonsko mesto in je prestolnica Bavarske. Za nas Slovence je med drugim pomembno zato, ker v tamkajšnji Bavarski državni knjižnici hranijo Brižinske spomenike. Doslej so bili na ogled le dvakrat: prvič so bili razstavljeni v Vatikanu, drugič pa v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (maja in junija 2004). V Münchnu smo si ogledali nekaj mestnih znamenitosti: veličastno Marijino gotsko stolnico (Frauen- kirche) in še nekaj drugih cerkev, Marijin trg z Marijinim stebrom, staro in novo mestno hišo, eno od številnih pivnic, živilski trg in še nekaj drugih znamenitosti. V Marijini stolnici, to je stolni cerkvi münchensko-freisinške nadškofije, je med drugim tudi škofovski in papeški grb Josepha Ratzingerja, sedanjega papeža Benedikta XVI.

Iz Münchna smo se odpeljali proti Chiemskemu jezeru (Chiemsee). Chiemsko jezero je povezano z začetki krščanstva med našimi davnimi predniki. Na enem od otokov na Chiemskem jezeru sta bila sredi 8. stoletja krščena karantanska kneza Gorazd in Hotimir in z njunim krstom se je začelo pokristjanjevanje naših poganskih prednikov. Na tem otoku je tudi razkošno opremljen dvorec, ki ga je dal po zgledu francoskega Versaillesa zgraditi (»nori«) bavarski kralj Ludvik II. (1845-1886).

Večina krajev, ki smo jih obiskali na našem romanju po Bavarskem, je povezanih z Josephom Ratzingerjem, sedanjim papežem Benediktom XVI. Altötting je kot božjepotno središče obiskoval od ranega otroštva, saj je njegov rodni Marktl ob Innu od tega milostnega kraja oddaljen le kakih 20 kilometrov. Oba kraja pa spadata v passavsko škofijo. V Freisingu, Münchnu in Regensburgu je Ratzinger nekaj časa poučeval, sprva kot docent, pozneje kot (univerzitetni) profesor. Leta 1977 je postal nadškof münchensko-freisinške nadškofije, istega leta je bil imenovan za kardinala, 1981 pa ga je blaženi papež Janez Pavel II. poklical v Rim. Joseph Ratzinger je tudi že kot papež Benedikt XVI obiskal nekatere izmed teh krajev.

Bavarsko je na svojem prvem potovanju po Nemčiji leta 1980 obiskal tudi blaženi papež Janez Pavel II. V Altöttingu so mu postavili spomenik, v münchenski Marijini stolnici pa je upodobljen na plošči.

Za konec pa naj se zahvalim Bogu, obema duhovnima voditeljema (našemu in zlatopoljskemu župniku), pevcem in pevovodju ter vodičkama za lepo in bogato duhovno doživetje.