Jesensko romanje v Međugorje, Mostar in Sarajevo

Dobro razpoloženi romarji treh župnij Device Marije iz Polja, Kranj Zlato polje in Lukovica smo se dne 22.09.2011 z avtobusi odpravili na pot. Duhovni vodja je bil naš župnik Janez Bernot, s strani turistične agencije pa smo imeli tudi vodiča Andreja Žabkarja.

Po molitvi za srečno pot in kratkimi napotki so avtobusi že uspešno nabirali kilometre po zamegljeni dolenjski pokrajini proti Vinici. Prestopili smo slovensko-hrvaško mejo in nadaljevali pot po hrvaški avtocesti. Prvi večji postanek so bili slapovi reke Krke. Čudovit pogled z višine. Na parkirišču stoji prelep Marijin kip iz kamna, ob katerem postane marsikateri mimoidoči turist.

Naslednja postaja našega romanja je bil Vepric pri Makarski. Domačini temu kraju rečejo tudi hrvaški Lurd. Iz skalne votline, ki jo na vrhu stene krasijo mogočne agave, pozdravlja Marija vsakega obiskovalca. Tu srečamo kapelo z Rupnikovim mozaikom, spovednicami iz skal, in objekti ki služijo velikemu romarskemu prostoru. Molili smo litanije Matere Božje, zapeli nekaj pesmi, vsak pa je imel priložnosti v tišini dodati svoje prošnje ali zahvale.

Po prestopu hrvaško-hercegovske meje so avtobusi sledili vijuganju ceste po serpentinah, ki nas je pripeljala do Medjugorja. To je res kraj molitve in zbiranja ljudi iz celega sveta. Ob 18. uri je bila maša narodov. Kar v 14 jezikih je bil prebran evangelij. Vsak romar je pri maši lahko molil v svojem jeziku.
Za cerkvijo se v ozadju dviga grič Križevec, na drugi strani pa skalovita Crnica – prizorišče prikazovanj. Naslednji dan smo po jutranji slovenski maši odšli do Crnice. Ker je bilo vseh romarjev veliko, smo se vključili v kolono. Ob poti je postavljen križev pot, nekatere skupine so se ustavljale in molile. Marija čaka na tem skalnem terenu molitve, da bi človek dojel božjo ljubezen in se potopil v božje usmiljenje, ki nam ga Bog ponuja. Tu Marija deli svoje milosti in steguje svojo materinsko roko.

Mostar. Mesto, znano predvsem po porušenem znamenitem mostu v zadnji vojni in značilni arhitekturi. Že nekaj let stoji na mestu nekdanjega lep nov most, ki ga prav tako dnevno občuduje množica turistov. Na stojnicah lahko vidiš rokodelske izdelke teh krajev. Ogledali pa smo si tudi mošejo in se seznanili, kako potekajo molitve. Zunanjost zgradb nas še vedno opominja na grozote nedavne vojne.

Pot nas je vodila še do zadnje postaje našega romanja. To je bilo Sarajevo, prizorišče razglasitve Drinskih mučenk za blažene. Nekdanje olimpijsko mesto je bilo sedaj prizorišče beatifikacije:

• s. Marije Jula Ivaniševič roj. 25.11.1893 v vasi Godinjak pri Novi Gradiški,
• s. Marija Bernadeta Banja roj. 17.06.1912 v Velikem Grdževcu pri Bjelovarju,
• s. Marija Krizina Bojanc roj. 14.05.1885 v Zburah pri Šmarjeških toplicah v Sloveniji,
• s. Marija Antonija Fabjan roj. 23.01.1907 v vasi Malo Lipje pri Novem mestu in
• s. Marija Berchmana Leidenix roj. 28.11.1865 v Enzesdarfu v Avstriji.

Omenjene sestre so delale v samostanu na Palah, kjer je bilo okrevališče za bolne in oslabele sestre. Poleg tega so skrbele in dajale pomoč revežem, izgnancem in tujcem. Tisti, ki so jih poznali, so povedali, da jih je bila sama dobrota. Odprle so srbsko narodno šolo, saj je bilo njihovo poslanstvo ekumensko, pastoralno in karitativno. Pod svojo streho so sprejele tudi pisatelja Meška Ksaver, ki je bil takrat izgnan iz Slovenije. Dne 11. decembra 1941 so krvoločni četniki vdrli v samostan. Iz sovraštva do krščanske vere so hoteli oskruniti njihovo dostojanstvo. Sestre so se uprle temu nasilju, ena za drugo so skočile skozi okno in obležale na zemlji. Četniki so nato z noži uničili njihova življenja ter njihova telesa zmetali v Drino. Zaradi širjenja glasu o svetosti in mučeništvu teh božjih služabnic se je pričel decembra 1999 v Sarajevu postopek za njihovo beatifikacijo – razglasitev za blažene. Za blažene jih je razglasil papežev odposlanec kardinal Amata. Bilo je svečano in lepo.

Po zaključeni slovesnosti nas je pot vodila naravnost domov. Pred nami je bila dolga pot, ki pa je v krogu zadovoljne druščine romarjev kar hitro minila. V imenu vseh udeleženih romarjev se zahvaljujem za bogato duhovno vodstvo, za skrbno vodenje s strani agencije in udobno vožnjo.

 Ana Parkelj