Priprava na posvetitev, izročitev Mariji 15. avgusta 2013

Priprava na posvetitev

Izročitev Mariji 15. avgusta 2013

1. Najbolj sigurna pot k Bogu je Devica Marija.

Po Mariji k Jezusu! Sv. Ludvik Grignion Montfortski je učil: »Če rečeš 'Marija', reče ona 'Bog'.« Na letošnji praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, se bomo njej ponovno izročili, da nas bo pripeljala k svojemu Sinu. Mariji smo se posvetili v prvem letu samostojnosti, leta 1992. Letos se ji hočemo izročiti s skrbno pripravo, ker smo v letu vere in ker obhajamo sedemdeseto obletnico posvetitve mnogih naših župnij Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pred sedemdesetimi leti so se verniki po naročilu papeža Pija XII. na posvetitev skrbno pripravili, v ljubljanski škofiji z obhajanjem petih prvih sobot in s spokornim dnevom. Tudi letos smo se pripravljali na izročitev in posvetitev Mariji z obhajanjem petih prvih sobot na fatimski način.

2. Mariji smo bili izročeni že pod križem.

Tam je rojstna ura izročitve Božji Materi. Evangelist Janez poroča: »Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopajeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: 'Žena, glej, tvoj sin!' Potem je rekel učencu: 'Glej, tvoja mati!' In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,25–27).
Učenec, katerega je Jezus ljubil, je bil apostol Janez. On je predstavljal nas vse. Vse nas Jezus ljubi, vsem izroča svojo Mater. Njegova poslednja volja, njegov testament je, da imamo Marijo za mater. Njej se izročimo s tem, da jo kot učenec vzamemo k sebi. Ker smo slabotni in nagnjeni k nezvestobi, moramo to dejanje sprejema in izročitve vedno znova obnavljati. Na najodličnejši način se to dogaja pri dobro pripravljeni izročitvi in posvetitvi Mariji (po fatimsko in kot ravnajo papeži: Marijinemu brezmadežnemu Srcu).
Vsak izmed nas je na oseben in edinstven način povezan z Materjo Marijo. Smo sinovi in hčere naše duhovne Matere. Naše krščansko življenje ima marijanski značaj. Marijino materinstvo je dar, ki ga Kristus sam osebno podarja slehernemu človeku. Ko Odrešenik izroči Marijo Janezu in Janeza Mariji, vnaprej vsakemu izmed nas izroči svojo Mater za našo Mater in nas izroči njej za sinove in hčere. Zelo smo počaščeni, ker smemo kakor apostol Janez vzeti Mater Marijo k sebi na svoj dom, v svoje vsakdanje življenje.
Ko je papež Janez Pavel II. eno leto po atentatu, 13. maja 1982, v Fatimi svet posvetil brezmadežnemu Marijinemu Srcu, je dejal: »Svet posvetiti brezmadežnemu Marijinemu Srcu pomeni, približati se po priprošnji Matere samemu viru življenja, ki se je odprl na Golgoti. Iz tega vira izvirata odrešenje in milost (…) Svet posvetiti brezmadežnemu Marijinemu Srcu pomeni vrniti se pod Sinov križ. Še več: Pomeni ta svet posvetiti prebodenemu Odrešenikovemu Srcu in ga tako zopet privesti k viru njegovega odrešenja.«

3. Posebej smo bili Mariji izročeni pri svetem krstu.

Takrat smo postali Božji otroci, Božja last. Devica Marija je na poseben način postala naša duhovna Mati. Izročitev Mariji pomeni obnovitev in poživitev krstnih obljub ter nam nalaga življenje v skladu z njimi. To življenje, ki je življenje v povezanosti z našo Materjo, dobi v odnosu do Kristusa in ljudi marijanski, služeči značaj.
Bistvo posvetitve Mariji in po njej Jezusu je zavestna in popolna odpoved grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu ter nepreklicna podaritev Mariji in po njej Jezusu, kot odgovor na njuno ljubezen. S to izročitvijo se zavestno obnovi in poglobi zaveza z Bogom, ki je bila sklenjena pri svetem krstu.
Če zavestno živimo iz posvetitve, se začnemo na znotraj spreminjati in oblikovati po Marijinem Srcu. S pogostnim obnavljanjem izročitve Materi Mariji hkrati obnavljamo krstne obljube in se odvračamo od hudega in izberemo Boga za svoj cilj. Če živimo v tesni povezanosti z Materjo Marijo, lažje premagujemo skušnjave, ki nas zavajajo k slabemu, in se oklepamo Božje volje. To je naš cilj.
V dneh pred Marijinim vnebovzetjem bomo več in bolje molili, se pogosto izročali Materi Mariji in se trudili za zgledno krščansko življenje.

4. Izročitev Mariji je odlično dejanje obojestranske ljubezni.

Ljubezen je temelj in odločujoči nagib izročitve in posvetitve. »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8.16) in vse stvari imajo svojo vrednost po tem, koliko se mu približajo in so deležne njegove ljubezni ter mu jo z življenjem v ljubezni do njega in bližnjega tudi vračajo.
Seveda je naša ljubezen le odgovor na poprejšnjo Božjo in Marijino ljubezen do nas. Božja ljubezen se je najbolj nazorno razodela na Kalvariji v prebodenem Jezusovem Srcu. Marijina ljubezen je dosegla svoj vrhunec prav tako na Kalvariji ob sotrpljenju s Sinom, ko je meč bolečin presunil njeno Srce.
Izročitev Mariji, njenemu brezmadežnemu Srcu, je dokončna in nepreklicna podaritev Mariji in po njej Bogu, ki je v vsakem pogledu vedno naš končni cilj. Mariji kot ustvarjeni osebi se izročimo kot posrednici k Bogu. Ona je vedno »Gospodova dekla«, popolnoma usmerjena na Boga. Kakor v Kani tudi danes vodi k Jezusu, k izpolnjevanju njegove volje: »Kar koli vam reče, storite« (Jn 2,5). Če se izročimo njej, najhitreje in z največjo gotovostjo dosežemo Boga. Čudovit zgled nam je papež Janez Pavel II., ki se je s svojim geslom »Ves tvoj!« popolnoma izročil in se do konca življenja izročal Materi Mariji, ona pa je njega in po njem mnoge druge privedla do tesne povezanosti z Bogom in s tem do svetosti.
Ko se izročimo Mariji, se zavežemo, da bomo skrbeli za njene zadeve, ona pa se zaveže, da bo skrbela za naše. Po naravi smo sebični, usmerjeni na svoj jaz. Stalno se vrtimo okrog sebe. Zaskrbljeni smo, kako bo z nami. Če se izročimo Materi Mariji, se usmerimo od sebe k njej in po njej k Jezusu. Tako se rešimo svoje sebičnosti.
S posvetitvijo izročimo Mariji in po njej Jezusu svojo dušo in telo, duhovni napredek, svoje molitve, žrtve in dobra dela, svoje skrite duhovne boje, prizadevanje za čistost duše, različne križe, zdravstveno stanje, svojo družino, znance in prijatelje, svoj poklic in materialne dobrine. Marija bo odslej z našim sodelovanjem skrbela za vse to, mi pa se bomo rešili pretirane zaskrbljenosti in bomo svoja vsakdanja opravila delali z večjim mirom in zaupanjem v Marijino in Jezusovo pomoč.

5. Izročitev Mariji je treba uresničevati v življenju.

Da se bo to zgodilo, se je treba nanjo dobro pripraviti. Nikakor ni dovolj, če brez priprave molitev samo odmolimo. Posvetitev torej ni le enkratno dejanje, kakor ni enkratno dejanje skrb matere za svojo družino. Skladno s posvetitvijo je treba tudi živeti. Misliti, govoriti in delati moramo kakor Marija in Jezus. Izročitev, ki jo živimo, globoko posega v naše življenje in nas vodi na pot spreobrnjenja, odpuščanja, sprave in novega življenja. Če bomo skladno s posvetitvijo živeli, se bo na nas izpolnila Ezekielova prerokba: »Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni. Vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim. Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega mesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali« (Ezk 36,25–27).
Ko se izročimo Mariji, postanemo njeni ter Jezusovi apostoli in pričevalci. Onadva računata z nami. Naš apostolat je najprej apostolat molitve in žrtve ter zglednega krščanskega življenja po evangeliju, v izpolnjevanju Božjih in cerkvenih zapovedi. Molili bomo za rast Božjega kraljestva v dušah. V ta namen bomo sprejeli nase tudi kakšno odpoved in žrtev. Predvsem bomo voljno nosili vsak svoj križ in tako zadoščevali Jezusovemu in Marijinemu Srcu za svoje grehe in grehe vsega človeštva.
Z izročitvijo Mariji ji damo častno besedo, da bomo v skladu s tem dejanjem tudi živeli. Če hočemo ostati zvesti, vedno znova potrebujemo notranjo pomoč Božje milosti in zunanjo spodbudo. Milost zvestobe posvetitvi si je treba izprositi z redno molitvijo, z življenjem iz Božje besede, svete evharistije in zakramentov.
Če se bomo z molitvijo (npr. z devetdnevnico ali tridnevnico, vsakdanjim rožnim vencem), z osebno predanostjo Mariji in po njej Jezusu ter tudi s kakšnim spokornim dejanjem dobro pripravili na največji Marijin praznik, bomo s tem prispevali k duhovni prenovi slovenskega naroda.

p. Anton Nadrah