Zgodovina orgel
V Polju so bile orgle postavljene že v stari cerkvi, ki je bila močno poškodovana v ljubljanskem potresu leta 1895. Po obnovi in razširitvi stare cerkve v današnjo stavbo so bile orgle v uporabi, vse dokler niso med prvo svetovno vojno zaradi potrebe po surovinah za orožje vojaki poleg bronastih zvonov pobrali tudi kovinske piščali.
Organist Fran Učakar je poleti 1913 o teh orglah zapisal, da imajo dva manuala (ročna klaviatura pri orglah) in 24 registrov, vendar je en manual neuporaben. Orgle naj ne bi bile vredne popravila, njihovo starost pa ocenil: »Dosti do 100 let jim ne manjka.« Da je organist Učakar starost orgel dobro ocenil potrjujejo pred kratkim odkriti oglasi kranjskega izdelovalca orgel Johanna Gottfrieda Kunatha v prilogi časnika Laibacher Zeitung – Intelligenzblatt. Kunath v letih 1830/1831 večkrat oglaša, da so zaradi povečanja župnijske cerkve v kraju Devica Marija v Polju pri Ljubljani naprodaj obstoječe, pred kratkim izdelane cerkvene orgle z 12 registri. Iz podobnega oglasa leta 1833 izvemo, da so med njegovimi najnovejšimi deli orgle v ljubljanski stolnici (1830) in pri Devici Mariji v Polju. To pomeni, da je nove orgle za povečano cerkev okoli 1830 izdelal Kunath, ki je tudi prodajal stare orgle.
Župnik Janez Müller, ki je vodil poljsko župnijo od leta 1908 do svoje smrti leta 1937, si je zelo prizadeval, da bi cerkev dobila nove orgle. To se zaradi številnih drugih projektov (zidal je Prosvetni dom, cerkvi dozidal stranske kapele, postavil kaplanijo, nabavili so železne zvonove…) ni uresničilo.
Po drugi svetovni vojni so iz kapele Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani v Polje prenesli orgle, ki jih je leta 1935 naredil mojster Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani. Zavetišče je bilo leta 1948 nacionalizirano in novi lastniki niso potrebovali ne kapele ne orgel. Orgle, ki so bile narejene za kapelo, seveda niso ustrezale za tako veliko cerkev, kot je Devica Marija v Polju. A šele leta 1998 je dozorel čas za preureditev kora, Jenkove orgle je sprejela župnijska cerkev v Senožečah, v Polju pa je na žegnanjsko nedeljo 10. oktobra 1998 nekdanji stiški opat dr. Anton Nadrah blagoslovil nove orgle, ki so jih izdelali v Škofijski orglarski delavnici Maribor. Stare orgle, ki v Polju dobro služile skoraj 50 let, so kasneje obnovili in sedaj lepšajo bogoslužje v župnijski cerkvi v Senožečah na Primorskem.
Pred postavitvijo novih orgel je bilo potrebno znižati in povečati pevski kor. Načrte za preureditev kora in korne ograje je pripravil arhitekt Peter Kregar, ki je pred tem že oblikoval oltar, ambon in ves prezbiterij. Julija 1998 so iz Hoč pripeljali orgelske omare in piščali, ki so jih nato sestavljali in uglaševali do oktobra, ko so nove orgle ob blagoslovitvi prvič mogočno zadonele v naši cerkvi.
Glasbilo s tremi manuali in 36 registri je bilo takrat največje in velja za prvo v seriji pomembnih večjih mehanskih orgel, ki jih je omenjena delavnica zgradila okoli preloma tisočletja. Poleg nepogrešljivih principalov in flavt so bili v orglah bogato zastopani tudi godalni registri in jezičniki. Principalni registri so bili kovinski iz kositra, flavtni pa večinoma leseni.
Zunanja podoba orgel v Polju in razčlenitev (npr. prisotnost hrbtnega pozitiva) kažeta na slogovno naslanjanje na nemško barok, izbira registrov in prostostoječi igralnik ter piščalje v žaluzijah pa želijo ozko baročno usmeritev razširiti v zasnovo, ki bi omogočala tudi zahtevno in pogosto dinamično niansiranje in ekspresivnost, kot ga zahtevajo dela 19. in 20. stoletja.
Orgle so vse od 1998 dobro služile svojemu namenu. Skupno 2507 različnih piščali z obsežno barvno paleto in skoraj neizčrpno možnostjo različnih kombinacij je ponujalo široke glasbene možnosti pri oblikovanju bogoslužja kot tudi pri samostojnih koncertih.
Prenova orgel
Po 25 letih neprekinjenega delovanja je pozoren pregled odkril poškodbe na inštrumentu. Orgle so bile potrebne večjega servisa, ki bi jih očistil, odpravil poškodbe in napake ter jih ponovno intoniral in uglasil.
Župnik Janez Bernot je imenoval župnijsko komisijo za orgle – kompetentno skupino strokovnjakov, pristojno za sprejemanje odločitev v procesu obnove orgel. Člani komisije so bili poleg župnika še zborovodja Miha Gabrovšek, organist in idejni vodja obnove Tomaž Sevšek Šramel in orglar svetovalec Brane Košir. Na povabilo župnijske komisije je tudi Organistica pristopila k sodelovanju pri oceni stanja inštrumenta in načrtovanju potrebnih posegov.
Po mnogih obnovitvenih gradbenih delih v cerkvi ter ureditvi stalnega ogrevanja je bilo treba v orgelski omari temeljito očistiti prah, odpraviti plesen in popraviti povešene in deformirane spodnje dele nekaterih piščali. Poleg tega je v komisiji za orgle dozorela zamisel, da predviden »servisni poseg« razširimo v obsežnejšo tehnično in zvočno prenovo orgel.
Najpomembnejši element tehnične prenove je bila nadgradnja igralnika ter igralne in registrske trakture z vgraditvijo sodobnega elektronskega pomnilnika registrskih kombinacij in električnih manualnih zvez. Oba nova elementa sedaj omogočata sodobno koncertno rabo orgel in t.i. sinfonično registriranje s sekvencerjem in uporabo pedala za registrski crescendo. Ta nadgradnja odpravlja tudi mnoge pomanjkljivosti igralnika, kot so previsoko postavljen pedal za žaluzije in slabo dostopni pedalni vzvodi za zveze. Piščalje z žaluzijami je dobilo dodatne lamele (lopute) na stropu orgelske omare, ki ob hkratnem odpiranju še poudarijo dinamično ekspresivnost registrov tretjega manuala. Zamenjan je bil tudi orgelski motor z ventilatorjem.
Po vzoru sodobnih orgelskih projektov v tujini smo želeli pri prenovi orgel v Polju združiti strokovnost in ustvarjalnost več različnih orglarjev in orgelskih delavnic. Tehnična prenova je bila zaupana Andreju Dvoršaku, nasledniku Škofijske orglarske delavnice Maribor, pri zahtevnem nastavljanju mehanskih prenosov in vseh manualnih zvez je sodeloval Brane Košir, nekdanji vodja Škofijske orglarske delavnice Maribor, medtem ko smo zvočno prenovo zaupali Orglarstvu Močnik. Želeli smo, da celoten nabor registrov ostane nespremenjen. Danes opažamo, da spremembe intonacije in izgovorjave izboljšujejo sestavljivost posameznih registrov in pripomorejo k bolj raznoliki dinamični igri.
Na žegnanjsko nedeljo, 13. oktobra 2024, so bile prenovljene orgle blagoslovljene. Sedaj na koru stoji inštrument, ki v svoji novi tehnično-zvočni podobi omogoča kakovostno spremljanje bogoslužja, spodbuja koncertne dogodke in bogati glasbeno življenje v Polju.
Dispozicija prenovljenih orgel
Več informacij
Tomaž Sevšek Šramel, Tehnična in zvočna nadgradnja orgel v župnijski cerkvi Device Marije v Polju (Ljubljana)
Luka Posavec, Tomaž Sevšek Šramel, Aleš Razpotnik, Tehnična in zvočna nadgradnja orgel v župnijski cerkvi Device Marije v Polju (Ljubljana) opus 45 Škofijske orglarske delavnice Maribor iz leta 1998